Mar
16
“Video nadzorovano območje” – Kakšna je splošna mentaliteta družbe, če mora oblast za svojo samoohranitev na vse pretege razširjati načine kontrole?
16.03.2010 | Tagano Big Brother, brainwashing, CCTC, država, kamere, kontrola, nadzor | Komentiraj
Za začetek želim razčistiti enostavno dejstvo: Preklet naj bodi John de Mol, njegovi potomci in prijatelji. Ne moti me format reality showa kakor tudi ne njegova vsebina – dostava idiotizma preko televizije je vsakdanji standard, splošen za večino vsebin, ki jih zasledimo na “truth-o boxu” (tv). Svetoskrunsko pa je uporabiti “Big Brother” za tako groteskno-patetično oddajo. George Orwell se obrača v grobu, saj je v svoji knjigi “1984” s konceptom Big Bortherja uspel ustvariti kultno svarilo pred močjo oblasti ter podeliti Benthamovemu “panopticon“-u obraz.
Bolj žalostno dejstvo kot neupravičena uporaba koncepta je orwellianska distopija, v kateri živimo. Big Brother ni “shitty” reality show, temveč naš vsakdan. Se kadarkoli zamislimo nad številom in vseprisotnostjo kamer? Predpostavimo, da kamere na bankomatih, v notranjosti trgovin, bankah, pred parlamentom in (ameriških) ambasadah služijo nekemu smislu. Levji delež “mehaničnih očes” našega okolja pa je raztrosen vsepovsod. Svetišča kapitalizma (BTC, Citypark, etc.) jih posedujejo tako na hodnikih kot na parkiriščih, ponekod celo na straniščih. Vsak bolj prestižen gospodarski objekt jih ima razporejene okrog sebe. Tudi v blokih in privatnih hišah se njihova uporaba širi, kakor tudi na vseh modernejših trolah. Kdaj ste na drogovih semaforjev ali uličnih svetilk prvič opazili napis “Video nadzorovano območje”? Ste se počutili varneje? Zaradi postopne rasti števila kamer v zadnjih 20 letih nas povečevanje ni zmotilo oziroma ga nismo opazili. Jih dandanes sploh še zaznamo ali so postale že stalnica/družbeno dejstvo? Že dalj časa se za kratkočasje igram najnovejšo urbano igrico “štej kamere in povem ti, kako varen si”. Število, katerega sem dobil med Bavarskim dvorom in Namo, me je razžalostilo - vidnih kamer je nekaj več kot 30.
Nedvomno je uporaba CCTV-ja (Closed circuit television/kamere, čez katere se pritožujem) na določenih mestih smotrna. Vendar je težko potegniti ločnico med družbeno koristno/javno dobro uporabo in vdorom v privatnost nas vseh. Britanija poseduje 1% svetovne populacije in 20% cctv kamer na svetu. Leta 1999 jih je imela 500.000, v naslednjih 10tih letih so se namnožile za 8x, kar pomeni 4.2 milijona CCTV kamer v letu 2009. Britansko kraljestvo je stopilo prvo na pot razvoja moderne države in načinov, s čimer prednjači tudi sofisticiranost družbene kontrole. Ne želim razpravljati o britanski problematiki tukaj. Kogarkoli zanima več, lahko v Googlu vtipka “cctv britain” – zadetkov je nešteto, od pritožb glede vdora v privatnost, zlorabe v obliki etnične preference opazovanja, dviga stopnje kriminala kljub cctvju in primerov, kjer so posnetki brutalnosti policijskih-prašičev izginili. Glede na slovenski zapozneli štart implementacije zahodnih načinov družbene kontrole, našo majhnost in splošno nesposobnost oblastniških elit, vsaj za bližnjo prihodnost ne vidim kakršnegakoli vzdiga avtokratne države.
Po drugi strani, pa lahko dolgoročno dopuščanje CCTVjevskega razvrata pripelje do katastrofalnih posledic. Ne govorim samo o povečevanju števila “očes”, temveč o napredku tehnologije – z izpopolnjevanjem je ponekod že možna avtomatična prepoznava obrazov (in ne, s šminko in nalepljenimi brki se ne izognemo). Država že poseduje slike vseh svojih državljanov, le korak stran je uporaba prepoznave za natančno določanje našega gibanja in delovanja. K temu prištejmo še vpogled v uporabo bančnih kartic, poimenske Urbane, natančni zapisi IP naslovov na internetu, možnost prisluškovanja klicem etc. – Obžalovali bomo dan, ko se bomo ponovno zbudili v absolutni državi – z razliko, da tokrat upor ne bo več možen.
Kakšna je splošna mentaliteta družbe, če mora oblast za svojo samoohranitev na vse pretege razširjati in dopolnjevati načine kontrole. Obenem državljani niso nikoli izrekli dovoljenja za vpeljevanje kamer, vse skupaj se je zgodilo pod pretvezo večje varnosti, ki se na papirju vidi dobra, vendar skriva v sebi neslutene posledice. Poleg tega naj vsak izmed nas uporabi malo zdravega razuma in se vpraša, če je to pravilen način razrešitev problemov. Čemu ne preusmerimo sredstev namenjenih kontroli, raje v ustvarjanje pogojev, kjer bo potrebno manj represije za ohranjanje varnosti in socialnega miru. Imate občutek, da gremo v smeri bolj enakopravne in mirne družbe? Če ja, vso srečo v prihodnje; v primeru nikalnega odgovora na zastavljeno vprašanje pa je skrajni čas za vstajo. Ne govorim o razbijanju cctv očes, barikadah in krvi. Za začetek bo dovolj, če se državljani zavemo grožnje naši svobodi ter oblastniško elito končno prisilimo k spremembam in delovanju za skupno dobro.
F.
