Kampanje in nasveti za zdravo življenje so v naših življenjih vseprisotne. Kolumne in članki v različnih tiskanih medijih, na truth-o-box/televiziji in seveda internetu. Inu državni aparat ustvarja vtis, da želi za svoje podanike zdravja in dostojno kvaliteto življenja: protikadilska zakonodaja, omejevanje nacionalnega športa – alkoholizma, standardi za varnost produktov, ter prepoved uporabe škodljivih stvari, etc. Država in “mainstream konsenz” si želi živeti zdravo, v čistem svetu, z marjeticami in puppy-i vsake tri metre.

Na žalost se stremenja izjalovijo in propaganda zdravega življenja se izkaže za nateg, ki v resnici je. Travniki, marjetice in domače živali nekako nimajo smisla za generacije echo-boomer-jev, kjer vsak drugi posameznik (50%) poseduje vsaj eno alergijo. V ZDA se je število primerkov običajnega senenega nahoda od 1985 do 1995 zvišalo za 31%, alergija na arašide se je med 1997 in 2002 podvojila, astma pa se je iz 35primerov/1000ljudi v letu 1982 povzdignila na 56/1000 v letu 1994. Še bolj smešno dejstvo je, da z višjim socialnim standardom narašča tudi število alergij. Upoštevati je potrebno dejstvo, da je najvišji porast alergij zaznati v najbolj razvitih državah, vendar smo po slovenski samostojnosti dogmatično začeli upeljevati izdelke, načine in vrednote zahodnega sveta, s čimer se je naš bodoči razvoj usmeril v isto pot. Alergije so, razen v redkih smrtnih primerih, le nadloga, ki jo je možno nadzorovati z zdravili. Kazalci prepojenosti našega okolja z “nezdravimi” snovmi se kažejo tudi drugje. V zadnjih desetletjih je strmo narasla količina rakavih obolenj. Vsakdo izmed nas ima nekoga, ki se je bavil z dotično težavo, zmeraj več pa nas bo poznalo osebo, ki je zaradi raka na koncu muk umrla. Povečana umrljivost se ne kaže samo pri rojenih osebkih, temveč tudi pri tabuizirani temi, o kateri je družbeno nesprejemljivo, da se omenja, bognedaj odkrito razglablja. V zadnjih 40 letih je število spontanih splavov (govorimo o nenamernih splavih, kjer telo zavrne plod, ne abortusu katoliško-indoktriniranih najstnikov) naraslo za več kot 50% (glede na problemaičnost tematike, le s težavo dobimo natančne rezultate). Obenem, bi brez prenatalne analize in posledične terminacijo defektnih fetusov, na cestah kmalu videvali legije hendicapiranih ljudi.

Nesmiselno se je zanašati na oblast, ter ji slepo zaupati skrb za okolje v kateremu živimo. Skrajni čas je, da vsak izmed nas “popizdi” glede okoliščin v katerih živi. Problemi se ne morejo razrešiti brez zavedanja, ki pa se ne more dogoditi čez noč, kot tudi ne s tabuiziranjem tem. Odkrito se moramo pogovarjati o težavah in izražati nestrinjanje. Napišimo si na majice cancer-survivor ali allergic to shit, bojkotirajmo izdelke z ducatom E-jev, posušimo naše fetuse spontanih splavov, ter jih ponosno nosimo namesto rabbit-foot-ov in ogrlic. Z očitnim in vsakodnevnim izpostavljanjem tegob, nestrinjanja in odkritega nasprotovanja bo vsak posameznik opazil, da obstaja konsenz, ki si želi boljšega življenja v boljšem okolju.

F.

“I’m mad as hell, and I’m not taking this anymore” Network (1976)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Komentarji



5 komentarjev

  1. Teddybear, dne 13.03.2010 21:51

    Ampak povprečna življenska doba se pa še kar veča…tko da vsi vi eko…shut up

  2. igo, dne 13.03.2010 22:17

    1. Ukiniti plastenke iz PET. Ftalati, ki se sproščajo iz njih, delujejo kot hormonski motilci. Prehod nazaj na povratno embalažo iz stekla (po možnosti takega, brez vsebnosti težkih kovin).
    2. Ukiniti krmila za živali. Če ni zadosti krme, ni krav’ce in ostalih živali. Krmila uradno vsebujejo marsikaj, neuradno pa še več.
    3. Ukiniti uporabo E-jev, kjer obstaja naraven vir. Čistilo za WC vsebuje izvlečke limone, limonin sok pa umetno sintetizirano citronsko kislino (E330). http://www.ukfoodguide.net/enumeric.htm
    4. Higienska teorija o stimulaciji imunskega sistema v zgodnjem otroštvu.
    5. … 100. ma se mi ne da pisati ob tako pozni uri, ker je tega preveč.

    LP,
    Igor

  3. ditkaf, dne 13.03.2010 23:02
    ditkaf

    Ja, absolutno bi bilo treba nastopiti bolj trdno, da ne rečem agresivno, in pa z malo več jajc. Dokler nas nekaj grdega ne zadane, oz. nam te škodljive zadeve ne pokažejo zob direktno v obraz, se nam (jim) zdi, kot da se nas (jih) ta problematika ne tiče.
    Najbolj mi pa itak gre na živce, ko ljudje pravijo, da če oni (samo oni!) spremenijo stil življenja, ne bo nič drugače, ker pač posameznik ne mora narediti nič omembe vrednega. Jap, s tako miselnostjo se pač ne pride daleč… Še več takih manifestov, prosim! :) LP

  4. quebo, dne 14.03.2010 06:47

    Kva ste vsi pametni, se vedno boste pa sli v trgovino kupit poceni zrezek in dober jogurt, ki drzi vec kot en dan in ohrani lepo barvo. Pejte za hipije in si dobte eno parcelo pa redite kokosi in jih jejte. Pa od neta in elektrike se tudi odklopte (sej veste elektromagnetno sevanje hipurje tut mot).

  5. F., dne 14.03.2010 17:56

    @Teddybear
    Seveda se starost ob smrti zvišuje, vendar:
    1. Zaenkrat se odslavljajo generacije rojene pred ali okoli časa druge svetovne vojne – kot mejnik “nezdravega” napredka bi izpostavil čas po 2. svetovni vojni.
    2. V zadnjih 5 letih življenja se v povprečju porabi 75% denarja, ki ga posameznik potrebuje za zdravljenje skozi celotno življenje.
    3. Ali je pravično, da se bo za rešitev zdravniških blagajn, starost ob smrti (ljudi, ki si ne bodo zmožni plačati zdravljenja) v prihodnosti znižala?

    @quebo
    Dejanska cena shitty produkta na policah Mercatorjev, se v povprečju giblje (odvisno seveda od produkta) med 10% – 40% – profit prodajalca (ki nima veze z nastankom produkta, temveč fiktivno dodaja vrednost) je torej več kot 50%.
    Nesmiselno je pričakovati “idealno zdrave” artikle. Zdravorazumsko pa bi bilo zahtevati, da se namesto visokih marž, dotični delež cene, porabi za proizvodnjo boljših produktov, ali ne?

    Zavedanje oblikuje konsenz – konsenz udejanji spremembe.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

    Oglasna sporočila