Mar
10
Najboljši tržniki itak vejo, kaj prodajat patološkim narcisom
10.03.2010 | Tagano brainwashing, patološki narcisi, Seth Godin, sranje | 2 komentarjev
Oni dan sem končno zajadrala na blog Setha Godina – priporočil za branje tega bloga sem slišala več kot navodil za varno uporabo kontracepcije. Kakorkoli že, če obstaja slučajno še kdo med bralstvom tega skromnega zapisa, ki ne pozna Setha Godina oziroma ni še prebiral njegovih veleumnih zapisov, tukaj je povezava do njegove strani in še seveda povezava do malce bolj objektivnega vira. Pa se ne bi spuščala v njegove marketinške nasvete, fore in trike – zato imam le bore znanja, izkušenj ali kompetenc – nekatere izmed njih so se mi zdele prav imenitne. Mi pa duša ne da (pa ego tudi), da ne bi par besed povedala o (čez) mini publikaciji, ki jo znameniti avtor ponuja na tem svojem famoznem blogu.
Predlagam, da kliknete na povezavo do omenjene publikacije in da se na hitro (res na hitro, obljubim) sprehodimo čez nekaj strani in malce pokomentiramo zapisano. Pa že sedaj vas opozarjam – to je samo moje mnenje. Ki pa so ga velikokrat že označili za nerealno, skregano z resničnostjo in vsemi zakoni narave in družbe.
No, pa začnimo. Poglejmo naslov: Brainwashed seven ways how to reinvent yourself. Ko sem to prebrala, sem rekla VAU. Kaj mi bodo skladišča knjig o izboljšanju samopodobe, če pa imam brošurico THE Setha Godina, zapisano na 14 straneh, ki obsega le 7 korakov. Še enkrat VAU. Čeprav – a nismo že malce siti vseh teh nebuloz o tem, kako se lahko spremenimo v boljše ljudi; instant napitkov, da bomo lepši, pametnejši in bolj ljubljeni in bolj zaželjeni? Se ne bi končno naučili sprejemati to, kar smo? Ok, dost Oprah shita. Gremo dalje.
“Years ago, when you were about four years old, the system set out to persuade you of something that isn’t true.”
No, ko sem pa tole prebrala prvič, sem si rekla, da zna Seth povedati kaj pametnega. Da zadeva obeta. In potem sem nadaljevala z branjem in razočarano ugotovila, da je dejansko pred mano še ena literatura za povprečnega patološkega narcisa. Namreč:
“The mission: to teach you that you’re average; That compliant work is the best way to a reliable living; That creating average stuff for average people, again and again, is a safe and easy way to get what you want.”
Uvod avtor nadaljuje z besedami, da nas je sistem prepričal, da se lahko denar služi le v službi in da je svoboda nam nekaj nedosegljivega. V resnici pa imamo sodeč po njegovem mnenju danes več moči, več svobode in več priložnosti kot kadarkoli prej – uporabiti moramo le čas in svoj intelekt, da se lotimo implementacije ponovnega izumljanja samega sebe, kateremu bo sledilo še mnogo več (na tem mestu že sedaj povem, da bom v enem izmed naslednjih zapisov prebirala znamenito The Secret, ki dejansko lahko pomenila nadaljevanje Sethovih 7 korakov).
Celoten proces “avtoresetacija” (stran 6) obsega: (1) povezovanje, (2) radodarnost, (3) umetnost, (4) priznavanje kuščarja (-> my favourite), (5) “ship” (ne znam prevedit v slovenščino, žal); (6) padec in (7) učenje. Ko posameznik “predela” vse teh lekcije, naj bi postal nov človek – SIGNIFIKANTEN ČLOVEK.
Pa je temu res tako? Lahko 7 instantnih korakov res spremeni nekaj, kar se je v posamezniku kumuliralo precej (zavoženih) let? Smo ljudje postali res tako patetični, obupani in absurdni, da kupujemo in dejansko beremo takšno sranje, katerega ideje poskušamo implementirati, da bomo postali signifikantni?
Hja, na žalost res kupujemo tako sranje. Pa beremo ga tudi. Pa smo zato kaj bo pomembni, bolj signifikantni? Pa dejte no mir. Ostajamo “the same decaying organic matter as everyone else, and we are all part of the same compost pile”.
K.
Komentarji
2 komentarjev
Včeraj sem šla mimo knjigarne… dobra četrtina knjig v izložbi se je začela z besedami “100 načinov”… za uspečno vodenje, kako postati bogati… in še in še. Le kje se živela do zdaj in zakaj si nisem že desetletje nazaj oborožila s to prodirno literaturo? Lahko bi bila bogata in uspešna… ampak, ali bi bila srečna? Ni problema, tudi za biti srečen in zadovoljen obstaja 1001 nasvet
You’re not your job. You’re not how much money you have in the bank. You’re not the car you drive. You’re not the contents of your wallet. You’re not your fucking khakis. You’re the all-singing, all-dancing crap of the world.
———————————
Man, I see in fight club the strongest and smartest men who’ve ever lived. I see all this potential, and I see squandering. God damn it, an entire generation pumping gas, waiting tables; slaves with white collars. Advertising has us chasing cars and clothes, working jobs we hate so we can buy shit we don’t need. We’re the middle children of history, man. No purpose or place. We have no Great War. No Great Depression. Our Great War’s a spiritual war… our Great Depression is our lives. We’ve all been raised on television to believe that one day we’d all be millionaires, and movie gods, and rock stars. But we won’t. And we’re slowly learning that fact. And we’re very, very pissed off.
S.